|
HRANA Vsaka
želva se prehranjuje drugače zato vam bom nekaj želv opisala in z tem
povedala tudi njihove lastnosti
in način prehranjevanja. Prava kareta Prave karete že dolgo že dolgo lovijo zaradi prelepih oklepov in
zaradi njihovih jajc. Dandanes je zelo redka, čeprav velja stroga omejitev
lova. Njena prehrana je nenavadna. Poleg mehkužcev in lupinarjev je tudi
spužve. Mnoge od njih so strupene, toda strup nima učinkov nanjo. Batagurka Batagurka je velika rastlinojeda želva. Živi tako v slani vodi
kot v rekah. Gnezdi na peščenih sipinah,kjer jo ljudje zlahka ujamejo,pa tudi
izkopljejo jajca, ki veljajo za poslastico. Da bi vrsto ohranili,v Maleziji
jajca odnesejo v rezervate, kjer se mladiči varno izvalijo. Preden jih
izpustijo v naravo, jih še dve leti gojijo na varnem v bazenih. Rdečevratka Rdečevratka gre le redko iz vode, pogosto pa se sonči na
plavajočih deblih. Mlade želve se največ hranijo z žuželkami,paglavci in
drugimi nevretenčarji, ko pa zrastejo, jedo pretežno rastline. Poleti
rdečevratkina samica napravi štiri gnezda. V vsakega izleže tudi do
štiriindvajset jajc. Arav Arav je največja stranskovratna želva,to je takšna ki glavo
skrije postrani pod oklep. Ko ležejo jajca v peščene sipine,se samice zberejo v ogromnem
številu. Ko se mladiči izvalijo, si morajo sami najti pot v vodo. Gozdna sklednica Gozdna sklednica ima hrapav oklep. Čeprav večina življenja
preživi na suhem, ostaja v bližini vode. Je dobra plezalka in se hrani z
žuželkami in črvi. Maja ali junija samica izleže šest do osem jajc na severu
dežele velja, da se mladiči izležejo šele naslednjo pomlad. Galapaška velikanka
Ta velikanska kornjača lahko tehta več kot 215 kilogramov samci
so ponavadi težji in večji od samic. Živi na suhem in je vse rastline ki jih
najde. Nekatere imajo oklep nad glavo zavit navzgor,tako da lahko dosežejo
višje rastline. Samice z zadnjima nogama skoplje luknjo in vanjo izleže tudi
do sedemnajst jajc. Pokrije jih z zemljo in pusti da se izvalijo. Mladiči se
sami izkopljejo iz zemlje. Afriška palačinkarica
Ta nenavadna želva ima mehko in prožno črepinjo. Če je v
nevarnosti se zavleče v skalno razpoko in se nadiha zraka. Njen telo je tako
napihnjeno, da se povsem zatakne in ga je zelo težko izvleči. To je seveda ne
more obvarovati pred lovci, ki jo lovijo za prodajo. Ljudje jih kupujejo kot
hišne ljubljenčke. Zobčasta sklepnica Zobčasta sklepnica lovi tudi male živali, v glavnem pa se hrani
z rastlinsko hrano. Večinoma življenja preživi skrita v rastlinskih ostankih.
Ima enkraten oklep. Zglob zadaj ji omogoča, da zaščiti svoj zadnji del, če je
napadena. Mlade želve tega nimajo, razvije se z odraščanjem. Mavrska kornjača Ta želva je doma v suhih,
slabo poraslih terenih okoli Sredozemlja. Zaradi sprememb okolja in ker so
jih milijone prodali kot hišne ljubljence,je danes redka. Ponekod jih je še
mogoče kupiti, v glavnem pa je trgovine z njimi prepovedana. Matamata Zaradi nepravilne oblike črepinje se dobro skrije med liste in
druge ostanke na rečnem dnu. Mesnate gube ob glavi privabljajo majhne ribe.
Ko se približajo, želva odpre velika usta in jih posesa. Nato zapre usta in
izcedi vodo, ulov pa ostane v njenih ustih.
Avstralska kratkovratka Oblika črepinje avstralske kratkovratke se z razvojem spreminja.
Komaj izvaljene želvice imajo skoraj okrogle oklepe. Z rastjo oklep postaja
zadaj širši, odrasle želve pa so ovalne. Ta želva je zelo živahna, lovi žabe
in paglavce je pa tudi rastlinsko hrano. Poleti samica izleže med deset in
dvajset jajc v luknjo na obrežju reke. Mladiči se izvalijo približno v 10 ali
11 tednih. Orjaška usnjača Največja želva na svetu lahko tehta celih 360 kilogramov. Njen
oklep ni pokrit z roženimi luskami kot pri drugih želvah, temveč je iz
debele,usnju podobne snovi. Ima šibke škarjaste čeljusti in se hrani v
glavnem z meduzami. Orjaške usnjače prepotujejo ogromne razdalje med
področji, kjer se hranijo in kjer ležejo jajca. Večina se jih ženi le vsako
drugo leto. Komaj izleženi mladiči imajo na oklepu in na koži luske,ki pa
kmalu izginejo. Glavata kareta Glavata kareta ima masivno glavo,ki je lahko široka tudi do
petindvajset centimetrov,in je opremljena z močnimi čeljusti. Z njimi drobi
tudi trde školjke,je pa tudi meduze in rastlinje. Njena težka črepinja je
posebej močna zadaj kjer jo mogoče ščiti tudi pred morskimi psi. Glavate
karete se ponavadi parijo vsako drugo leto. Takrat naredijo več gnezd. V
vsako odložijo približno sto jajc.
|
